»Sredi parka, v Vipavi stoji velika hiša. V njej so doma otroci in vsak od njih ima kakšno težavo. Tako veliko, da ji niso kos niti mame in očki! Zato morajo biti med tednom tukaj, kjer je vsa hiša, od vrha do tal, narejena prav za njih. To je prijazna hiša, kot so prijazni ljudje v njej, ki skrbijo za otroke! Kadar je mraz, greje hišo in ljudi v njej topel šal, spleten iz zgodb otrok – toplo in mehko ovija stene, vse do vrat in oken in se velika hiša počuti varno in prijazno kot dom, zato se v njej tako počutijo tudi otroci…« (Zdenka Fučka)