+ 386 5 36 55 200 info@cirius-vipava.si

Posadimo drevo eTwinning na šolskem dvorišču proti podnebnim spremembam

V sredo, 4. 3. 2020, smo se zbrali na dvorišču CIRIUS-a Vipava s posebno nalogo. Odločili smo se za sodelovanje v pobudi eTwinning Slovenija in Malta, 2020. Del organizacije ERASMUS+ so tudi projekti eTwinning, pri katerih CIRIUS sodeluje od leta 2017. Spomladanska pobuda proti podnebnim spremembam predlaga šolam in vrtcem, da na lastnem dvorišču zasadijo drevo, ki bo pomagalo pri boju proti podnebnim spremembam. Pobudi se je z navdušenjem priključila tudi naša ustanova. Na dvorišču pred našo ustanovo smo posadili lipo in dve češnji.

V pobudi sodeluje tudi OŠ Miren in njihova podružnica Bilje, s katero CIRIUS sodeluje tudi v mednarodnem eTwinning projektu Let’s know each other. Na dogodek smo povabili predstavnika njihove šole, Andreja Vidmarja, s katerim smo simbolično posadili drevo. V prihodnjih dneh, v mesecu marcu, bosta tudi v njihovi bližini pognali korenine mlada lipa in vrba žalujka.

Lipa je za Slovenijo posebno drevo. Z listi srčaste oblike je simbol prijateljstva in ljubezni. Pojavlja se v marsikaterem kraju, na glavnih trgih v mestih, pred cerkvami. Pod lipo se mnogokrat nahaja klopca za sproščena srečanja in pogovore. O lipi govorijo številne pesmi, pojavlja pa se tudi v drugi slovenski literaturi.

Na našem srečanju smo učencem predstavili Najevsko lipo, ki raste na Koroškem in je najdebelejša lipa v Sloveniji. Obseg debla je približno enajst metrov. Legenda pravi, da je kralj Matjaž pod lipo imel privezanega svojega vranca. Tudi Turki naj bi se ustavili pod njo, jedli z zlatimi žlicami in jih zakopali pod korenine lipe, ko so bežali pred Matjaževo vojsko.

V jamo, v katero smo na dvorišču posadili našo lipo, smo tudi mi spustili poseben zaklad, listek s pesmico Damjane Golavšek, ki smo jo tudi zapeli: »Kličemo naravne sile, zraven palčke dobre vile, floro, fauno in ljudi, združimo vse moči…« V tej pesmi so zelo lepo opisane naše dobre želje za rast drevesa in sporočilo za naš planet. Prihodnost drevesa in planeta je v veliki meri odvisna od nas. V krogu okrog lipe smo ob zvokih kitare zapeli še druge pesmi in drevo okrasili z zastavicami, ki so jih porisali naši učenci. Obljubili smo si, da bomo lepo skrbeli zanj.

Lipa nam daje kvaliteten les, kar je vedel tudi Martin Krpan, ko je posekal mogočno lipo in iz nje izdelal kij, ki ga je potreboval v boju proti Brdavsu. Mi drevesa ne bomo posekali, skrbeli bomo, da bo čimbolj dolgo živelo. Korist lipe ni le v lesu. Spomladi bo drevo zadišalo in cvetove bomo nabirali za čaj. Olajšal nam bo kašelj in znižal povišano telesno temperaturo.

V pozni pomladi bodo na našem dvorišču dozorele tudi češnje. Konec maja, ko drugod šele odcvetijo, lahko v Vipavi že zobljemo rdeče sadeže. Legenda o Erazmu predjamskemu pravi, da je ta vitez skozi rov, ki povezuje Vipavo in Predjamski grad, iz Vipave tovoril češnje. Drevo značilno za Vipavsko dolino in kraj Vipava, bo razlog veselja številnim našim učencem. Otroško veselje ob prvih češnjah lepo opisujejo slovenske pesmi, ki smo jih zapeli, medtem ko smo kopali luknjo, vanjo dali gnojilo, sadiko češnje zasuvali z zemljo in jo opremili s kolom, ki bo sadiko čuval pred močno vipavsko burjo.

Učenci si bodo dogodek zagotovo zapomnili. Otroke in mladostnike je pozdravil tudi Lojze Adamič, v.d. ravnatelja, ki je simbolično zalil drevo za dobro rast. Poleg vode, zemlje in sreče potrebuje sadika tudi obilo sonca, ki ga v tej pomladi, upamo, ne bo manjkalo. Oblačno vreme na ta dan nas ni odvrnilo od optimizma, da bo naše dvorišče z novimi drevesi v prihodnjih letih nudilo zavetišče pojočim pticam in prijateljem, ki bodo na svežem zraku sproščeno čebljali na klopcah pred CIRIUS Vipava.

Mentorji projekta eTwinning in interesne dejavnosti Outdoor